Kaj imajo skupnega prajuha, veliki pok in črvina? Vse to so metaforični izrazi s katerimi so znanstveniki na ustvarjalen način nazorno poimenovali težko dojemljive fenomene na področju svojih strok …

 

Namen predavanja je predstaviti vlogo imaginacije oz. ustvarjalnega mišljenja na področju znanosti. Slednja običajno napreduje skozi empirično opazovanje narave, zbiranje podatkov ter logično sklepanje, pretežno torej skozi procese konvergentnega mišljenja. Vlogo imaginacije pa povezujemo bolj z umetniškimi praksami, slikarstvom, pisateljevanjem ali oglaševanjem. V resnici pa je imaginacija nepogrešljiva sposobnost vsakega znanstvenika, saj usmerja fokus raziskovanja, mu pomaga postavljati hipoteze in razlage ter preko analogij in metafor ustrezno, nazorno poimenovati nova odkritja in jih s tem bolj učinkovito predstaviti kolegom v stroki, kot tudi laični javnosti.

 

Imaginacija prinaša ideje in rešitve skozi podobe, ki pa jih pogosto ne moremo izsiliti takrat, ko bi želeli, temveč se pojavijo v trenutku navdiha, kot nam kažejo lastne izkušnje izpod tuša, pa tudi simpatične anekdote slavnih znanstvenikov preteklosti. 

 

V predavanju sistematično povzamem “mehaniko” procesa imaginacije ter prikažem številne skrbno izbrane slikovne primere z bogato opremljeno multimedijsko predstavitvijo. 

 

Nekaj poudarkov predavanja:

 

• imaginacija kot navdih in sposobnost ustvarjalnega mišljenja

• analogija kot orodje imaginacije, ki zmore videti povezave med na videz nepovezanimi fenomeni

• vizualizacija kot proces nastanka nazornih podob s katerimi predstavimo odkritja znanosti

• pomen imaginacije v znanosti

• kaj pomeni preveč imaginacije v znanosti?
   

Predavanje je še posebej primerno za znanstvenike in znanstvene ekipe, saj jasno odstre vse bistvene vidike imaginacije v znanosti, ter opremi znanstvenike z dodatnim zavedanjem o pomembnosti ustvarjalne komponente za znanstveno napredovanje. Vsekakor pa nudi dodatno motivacijo in navdih!