#4 Multidisciplinarnost eksopolitike
Razumevanje eksopolitike pomeni razmišljati integralno, multidisciplinarno, povezovalno. Multidisciplinarna znanost povezuje vedenje različnih znanstvenih disciplin. Lep primer multidisciplinarne znanosti je geografija, ki med drugim združuje:
ekologijo (predvsem odnose med človekom in okoljem)
ekonomijo (z vidika gibanja blaga, ljudi in storitev)
demografijo (preučevanje populacij v prostoru)
politiko in zgodovino (politična slika sveta)
Vse našteto sodi pod družbeno geografijo potem pa je tu še naravna, fizična geografija, ki sestoji iz hidrologije, meteorologije, geologije itd.
Podobno široka in vključujoča je eksopolitika. Da bi jo lahko mislili in razumeli moramo biti seznanjeni z najnaprednejšimi progresivnimi idejami, znanostmi in odkritji naše dobe. Ker so tudi nekatere vede, ki osmišljujejo eksopolitiko še v povojih, ali pa zaradi različnih kompleksnih razlogov potisnjene na margine uradne znanosti in s tem manj znane splošni javnosti, je še toliko težje predstavljati eksopolitiko kot legitimno smer preučevanja.
Razumevanje eksopolitike torej vključuje vsaj naslednje znanosti oz. področja:
Fizika
Obiski nezemeljskih civilizacij na Zemlji predpostavljajo realnost medzvezdnih potovanj, ki so po nujnosti hitrejša od svetlobe. To seveda pomeni, da moramo biti seznanjeni z najnovejšimi teorijami v fiziki, ki postulirajo ali celo na svoj način razlagajo potovanja hitrejša od svetlobe, kar pomeni, da polagajo temelje za razumevanje medzvezdnih potovanj oz. eksotičnih še nerazumljenih načinov pogona. Če ostajamo v okvirih fizike Standardnega modela in osnovnih zakonov fizike (ki so seveda zgolj kulminacija trenutnega še nepopolnega znanja o naravi naše realnosti) potem si sami zapremo vrata do naprednejših idej. Zavedati, se moramo, da je trenutni model fizike izrazito pomankljiv in poln pojmov, ki jih sploh še ne razumemo. Kaj pravzaprav je gravitacija, da ne omenjamo dvomljivih in skrivnostnih “temne snovi” in “temne” energije … Predvsem pa trenutni model ne zmore povezati kozmološkega nivoja, ki ga opisuje z Newtonovimi in Einsteinovimi enačbami, ter kvantnega atomskega nivoja, ki ga opisuje z drugim setom zakonov kvantna mehanika. Eksopolitiko zato osmišljujejo teorije, ki si prizadevajo povezati vsa ta neskladja v eno celostno teorijo. Angleški termin za takšno povezovalno teorijo je Unified field theory. Sem spadajo teorije o fraktalnem, hologramskem vesolju, delo fizikov kot so Thomas Townsend Brown, Nikola Tesla, Harold Aspden, Nassim Haramein, … Odprti moramo biti za teorije o prostorčasju, ki ni zgolj linearno potekajoč čas in trirazsežnostni prostor temveč enotna matrica, tkanina vesolja v katero lahko posežemo bodisi z našo zavestjo bodisi z tehnologijo, kar omogoči potovanja skozi čas. O tem teoretizirajo koncepti kot so t.i. črvine, warp pogoni, prostorskočasovni mehurčki.
Energetika in tehnologija
Povsem na dlani je, da morebitna plovila nezemeljskih civilizacij za premikanje po globinah galaksije ne uporabljajo fosilnih goriv … Eno najpomembnejših izzivov naše civilizacije v tem trenutku, je prehod na povsem nov, čist vir energije.
Ekspolitika nam odstira vrata v svet drznih konceptov, nekonvencionalnih pogonov, ki jim bomo tem bližje, kolikor napredneje bomo sposobni misliti, sprejemati vedenje o zunajzemeljskih inteligencah in njihovih tehnologijah.
Tehnologije “proste energije” (t.i. free energy) bodo transformirale svet vendar moramo biti na to kot družba tudi pripravljeni. Nevarnosti je veliko, ljudje pa smo praviloma nagnjeni k zlorabi tehnologije v vojaške namene. Na tem mestu je potrebno omeniti še dvoje točk:
dojeti moramo, da so tehnologije vesoljskih programov, ki temeljijo na tekočih gorivih primitivne in ne omogočajo dejanskega vstopa v vesolje, saj so enostavno prepočasne. Raketa je zgolj aerodinamičen sod eksploziva, ki ga kontrolirano sprožimo, kot se je hudomušno izrazil fizik Nassim Haramein. Hkrati so končne hitrosti raketnih pogonov v vesolju tako nizke da ne omogočajo niti kakršnekoli resne kolonizacije bližnjih planetov, npr. Marsa.
žvižgači poročajo, da smo ljudje tudi s pomočjo nezemljanov že izpopolnili naprave “proste energije” in jih uspešno aplicirali kot pogonske tehnologije naših lastnih plovil, ki jih populacije na Zemlji redno zamenjujejo z plovili nezemljanov. Vse to naj bi se dogajalo od poznih 40. let 20. stoletja v strogi tajnosti s prvimi začetki v Hitlerjevi Nemčiji kasneje pa predvsem v ZDA. V 50ih naj bi v teh zaupnih programih že povsem obvladali gravitacijo. Takšne provokativne informacije predstavljajo hrbtenico eksopolitičnim izvajanjem in jih bomo v prihodnjih prispevkih seveda podrobneje predstavili.
Umetniška interperetacija plovila (tip črni trikotnik), ki naj bil "domače"izdelave. Vir: The Object Report
Biologija
Iskanje življenja v vesolju je eden glavnih motivov raziskovanja vesolja sploh. Dejansko je veliko težje dokazati, da življenja v vesolju ni, kot pa da življenje v vesolju je. Nikoli namreč ne bomo mogli preiskati vseh zvezd in njihovih planetarnih sistemov. Po drugi strani pa bo eno samo odkritje kakšne četudi mikroskopske, preproste oblike življenja dalo dokončen odgovor na to vprašanje.
Eksopolitična perspektiva od nas pričakuje, da v tem iskanju nikoli ne izključimo možnosti, da je življenje, na katerega bomo naleteli lahko tudi inteligentna civilizacija, ki je morebiti tisočletja pred nami v svojem tehnološkem ali etičnem razvoju.
Če nadalje sledimo ugotovitvam eksopolitike smo nezemeljsko življenje že odkrili oz. je slednje odkrilo nas. Zunajzemeljske inteligence so po tem naziranju že prisotne na Zemlji in ne le to. Kot kažejo poročila bližnjih srečanj tretje vrste so nezemljani praviloma humanoidne oblike. Ker razvijamo eksopolitično misel, tega dejstva ne bomo pripisali človekovemu nagnjenju k antropocentrizmu, ki je možna razlaga, če smo mnenja, da so poročila ljudi o srečanjih s humanoidnimi nezemljani zgolj in izključno izmišljije ali blodnje.
Zamislimo si raje kako epohalno bi bilo spoznanje, da je v našem vesolju ali vsaj v naši galaksiji humanoidna oblika s štirimi okončinami in glavo (pentagonalna geometrija) neke vrste tamplate, načrt telesne morfologije, ki je univerzalno primeren in k kateremu naravno težijo oblike življenja tudi na drugih planetih. Vse to so razburljiva vprašanja o katerih razmišlja eksopolitika na področju biologije.
Zgodovina (človeštva)
Ne gre le za fascinantno področje lociranja in preučevanja nezemeljskih oblik življenja. Gre tudi za vprašanje izvora človeške rase. V kolikor sledimo hipotezi, da nas napredne civilizacije obiskujejo, je manj verjetno da bi nas “odkrile” šele pred nekaj desetletji. Veliko bolj racionalna je hipoteza, da nas obiskujejo že tisočletja, da so “z nami” bržkone že od vsega začetka … Za povprečnega človeka zelo radikalna intervencionistična teorija npr. pravi, da smo bili s strani naprednih inteligenc “ustvarjeni” z genskim inženiringom iz obetajočih človečnjakov, ki so se do takrat samostojno razvijali na planetu. Človek kot genski eksperiment je nevzdržna misel za večino ljudi, še posebej za znanstvenike in vernike. Resna analiza takšne hipoteze presega ta članek in se lahko zgodi ob kakšni drugi priložnosti.
Teorijo o prisotnosti nezemljanov na Zemlji v daljni preteklosti je v zadnjem času na podlagi del avtorjev kot sta Erich von Däniken in Zecharia Sitchin popularizirala “dokumentarna” serija Ancient Aliens (Starodavni nezemljani). Vsakemu racionalnemu iskalcu resnice, ki spremlja tematiko, je jasno, da niti dela omenjenih avtorjev, niti serija Ancient Aliens niso ravno najbolj verodostojen vir informacij. Kar se tiče slednje je morda njen edini doprinos, da je ljudem predstavila hipotezo o tem, da nezemljani niso tu od včeraj temveč, da so določen vpliv že imeli tudi na starodavne civilizacije na Zemlji. Če verjamemo ufologiji potem nezemljani so tukaj in iz tega vidika je “ancient aliens” hipoteza zdravo razumsko sklepanje. Hkrati pa se je potrebno zavedati, da sama serija zelo redko postreže s kredibilnimi, preverjenimi primeri in dokaznim gradivom, ki bi to hipotezo potrdilo.
Nadčutne sposobnosti človeka
Po pričevanju številnih prič oz. posameznikov, ki so bili v interakciji z nezemeljskimi bitji, eksopolitika predpostavlja, da je telepatija najbolj razširjen način komunikacije med naprednimi bitji v galaksiji. Predvsem velja to za tiste civilizacije, ki so v razvoju daleč pred nami. Mnogi “kontakti” kot rečemo posameznikom, ki so bili v neposrednem stiku z nezemljani, poročajo, da so preprosto zaslišali glas v svoji glavi, med tem, ko bitje ni premikalo svojih ust oz. proizvajalo zvoka.
Dosti bolj pogost pojav kot srečanja oči na oči pa je “kanaliziranje” sporočil nezemljanov, brez neposrednega stika z njimi. V naših prispevkih ne bomo posvečali prevelike pozornosti številnim kanaliziranim sporočilom, kajti enostavno gre za vir informacij, ki ga ni moč ustrezno preveriti. Vendar pa eksopolitika dopušča možnost oz. celo ugotavlja, da kanaliziranje, torej telepatska komunikacija, dejansko obstaja kot realen fenomen. Zato mora v opisovanju sveta v skladu s temi spoznanji prebijati okvire trenutne znanstvene paradigme.
V našem času, ko ima monopol nad znanjem še vedno materialistično orientirana zahodna znanost, so raziskave nadčutnih sposobnosti potisnjene na rob zanimanja in zanje tudi ni primernega financiranja. Telepatija danes s strani nosilcev znanstvene moči sploh ni priznana kot realen pojav. Pa čeprav so bile opravljene v zadnjih desetletjih številne kvalitetne študije, ki so potrdile obstoj nadčutnih sposobnosti kot so poleg telepatije še videnje na daljavo (remote viewing), psihokineza in druge.
Še posebej so to raziskali v strogo zaupnih projektih in programih, o čemer se danes že lahko javno spregovori. Spodaj si lahko ogledate samostojno organizirano TED predavanje znanstvenika Russella Targa, ki je tovrstne raziskave opravljal za CIO na Standford Research Intitute v 70ih in 80ih letih 20. stoletja. Organizator je predavanje umaknil iz programa, ko je izvedel kaj je tema predavanja. Če mainstream znanost še vedno ne sprejema parapsiholoških raziskav pa je danes končno obelodanjeno, da so več zanimanja pokazale vojska in obveščevalne službe, predvsem v ZDA in Rusiji. Ker gre v bistvu za napredne stopnje vohunjenja (gledanje na daljavo) je tudi razumljivo, da so izsledki raziskav ostali zaupne narave in splošna znanost in širša javnost o tem ni smela izvedeti nič. Nadčutne sposobnosti človeka in naprednih nezemljanov so torej nekaj o čemer eksopolitika mora razmišljati. O tem bomo podrobneje spregovorili v prihodnjih prispevkih.
To je le nekaj področij o katerih je potrebno intenzivno razmišljati v okvirih eksopolitične perspektive. Predvsem pa svoja modeliranja usklajevati z aktualnimi znanstvenimi odkritji in najnovejšimi dokaznim gradivom ufologije ter eksopolitičnimi narativami.