#3 Fermijev paradoks
Kje so vsi?
Nobelovec Enrico Fermi (1901-1954) italijansko-ameriški fizik, je domnevno leta 1950 na nekem kosilu s sodelavci postavil vprašanje: “Kje pa so vsi?”, s čimer je hotel opozoriti na očitno neskladje med ugodno statistično verjetnostjo obstoja nezemeljske civilizacije glede na število zvezd in starost vesolja, ter pomanjkanjem kakršnih koli prepričljivih dokazov o prisotnosti nezemljanov ali obstoju zunajzemeljskega življenja sploh. To neskladje imenujemo Fermijev paradoks.
Prepričanju priljubljenem pri skeptikih, da pomanjkanje tovrstnih dokazov kaže na neobstoj inteligentnih civilizacij, pravimo Fermijevo načelo.
Obstaja cela vrsta ponujenih bolj ali manj špekulativnih odgovorov, ki poskušajo rešiti ta paradoks, vendar sta na Wikipediji tista najbolj verjetna, če seveda jemljemo ufologijo resno, omenjena najbolj na kratko in čisto na koncu seznama. To sta:
da nezemeljske civilizacije nas obiskujejo pa jih ne zaznamo na dovolj učinkovit način, da bi to lahko neizpodbitno dokazali,
oz. da nezemeljske civilizacije nas obiskujejo pa to ni javno priznano. Danes bi temu rekli teorija zarote.
Vsekakor, če sledimo Fermijevi logiki, potem smemo predpostavljati, da če bi nas nezemljani redno obiskovali s svojimi vesoljskimi ladjami, bi gotovo Zemljani te obiske opazili. Tako bi naprimer lahko pričakovali:
videnja luči, za katere bi lahko izključili, da gre za letala, planete ali meteorje, njihovo gibanje pa bi nakazovalo inteligentno kontrolo;
da bi kakšno zunajzemeljsko plovilo prišlo tako blizu očividcu, da bi bilo več kot le majhna luč, temveč bi bila razvidna oblika plovila in morebiti tudi detajli, kot so odprtine, deli plovila, teksture materialov …
videnja pristankov takih plovil;
da bi lahko pristanki nezemeljskih plovil pustili kakršnekoli sledi na zemlji, ki bi jih Zemljani lahko opazili in dokumentirali;
da bi se morda kdaj kak zemljan v specifičnih okoliščinah tudi približal kakšnemu takemu plovilu, in se ga celo dotaknil;
da bi se kdaj pa kdaj zgodilo, kakšno masovno videnje NLP, se pravi, da bi desetine ljudi hkrati opazovalo NLP;
da se videnja NLP lahko dogodijo po vsem svetu ne le v nekaterih državah (kar tudi ne bi bilo nemogoče, če bi imeli nezemljani eno skrito bazo in bi se zadrževali samo v njeni bližini, vendar je bolj verjetno predpostaviti, da se gibljejo prosto po celem planetu);
da bi nekateri očividci morda videli nezemljane skozi odprtine v plovilu;
da bi nekateri zemljani opazili nezemljane ob njihovem plovilu, tako kot bi lahko potencialni prebivalec naše lune opazoval astronavte Apolla, ko so prvič stopili na lunino površje;
da bi nekateri zemljani stali soočeni z nezemljanom ali ter bili z njim v neke vrste interakciji, še posebej kadar bi šlo za nezemljane, ki so humanoidne oblike torej nam sorodne morfologije;
da bi se kdaj pa kdaj zgodila tudi kakšna nesreča morda strmoglavljenje ali celo sestrelitev kakšnega nezemljskega plovila, kajti verjetno tudi nezemljani niso popolni in nezmotljivi. Nekatere izmed civilizacij, ki nas obiskujejo namreč nemara niso tako zelo napredne, da to ne bi bilo mogoče.
da bi kakšna vojaška sila npr. US AirForce opazila anomalije na radarju in poslala lovce na izvidnico;
da bi zemljani iz strahu streljali na neznane leteče predmete;
da bi kakšen pilot letala opazil napredna plovila med svojim poletom;
da obstaja več vrst nezemljanov, kajti vesolje je gromozansko in gotovo obstaja več civilizacij, ki nas obiskujejo. Nenavadno bi bilo, da bi nas obiskovala le ena civilizacija ...
da so nekateri tukaj z dobrimi nameni in nas predvsem opazujejo;
da morda nekateri nezemljani delajo poskuse na zemljanih in jih ugrabljajo (vsekakor si zlahka predstavljamo, da bi prvi zemljani kot raziskovalci bližnjih zvezd v imenu znanosti to počeli drugim nižje razvitim civilizacijam, kot to sedaj počnemo živalim)
Vsak, ki se bo podal v študij ufologije se bo prepričal, da dejansko obstajajo poročila v ufoloških arhivih, ki na vse zgornje predpostavke odgovarjajo pritrdilno. Vendar so večina tega gradiva zgolj anekdotni dokazi.
Torej: vse kar si lahko zamislimo, da bi bilo logično, da bi se zgodilo, če bi nas nezemljani res obiskovali, se je že zgodilo, vsaj v smislu, da obstajajo priče, ki so o teh dogodkih poročale.
Poleg teh pričevanj, ki seveda niso trdno dokazno gradivo, pa so v številnih primerih na voljo tudi fotografije, video posnetki, radarski zapisi, materialni sledovi, dokumenti …
Fermijeva paradoks in načelo torej pijeta vodo zgolj v primeru, da ufologijo enostavno pometemo pod preprogo in ignoriramo vso dokumentacijo preteklih desetletij - dobesedno na tisoče primerov. Samo v Sloveniji se je v štirih desetletjih zabeležilo več sto videnj neznanih letečih predmetov od katerih je nek določen procent dejansko nerazložljiv.
Seveda je bilo Fermijevo vprašanje leta 1950 še povsem na mestu in skoraj v skladu s tem kar je takrat lahko vedel o fenomenu NLP. Prvo uradno videnje NLP v moderni dobi je bilo junija leta 1947, ko je ameriški pilot Kenneth Arnold med svojim letom opazil formacijo plovil čudnih ploščatih oblik, od koder izraz leteči krožniki. V času Fermijevega vprašanja torej ufologije takšne kot je danes sploh še ni bilo. Obstajalo pa je senzacionalistično poročanje, ki je resne znanstvenike učinkovito odvrnilo od tega, da bi temi namenili več pozornosti.
Čeprav je bil Enrico Fermi luciden mislec in skromen delaven človek pa je s svojim vprašanjem vendarle hotel s poenostavitvijo priti do nekega končnega odgovora, ki ga je zadovoljil in s katerim so se nažalost zadovoljile tudi cele generacije skeptikov, ki v naslednjih desetletjih nikoli niso imele časa, da bi se dejansko soočile z ugotovitvami napredujoče vede.
Danes v luči tega kar vemo o fenomenu NLP je čas, da Fermijev paradoks pustimo za sabo in se posvetimo implikacijam prisotnosti nezemeljskih inteligenc med nami. Čas je, da odrastemo. Čas je za eksopolitiko.